Trenutno sem na smučišču Folgarida-Marilive (spada pod Val di Sole) zraven Madone Di Campilio, 2 tedna bom učil smučati Angleže.
HoÄŤem pa povedati sledeÄŤe 
V enem baru imajo, wlan in seveda je za plaÄŤati.
Cenik:
26 min …. 3€
45 min …. 5€
90 min …. 10€
Pa ne samo to, če hočeš srfati jim moraš dati osebni dokument, zgleda da imajo slabe iskušnje in je kdo iz lokala hekal FBI
to je to.
staš
Slab mesec nazaj sem učil smučanje na Kronplatzu v Italiji (lahko ga pogledate v treh dimenzijah). Zjutraj sem ponavadi imel slabo urico za smučanje po svoje. Pa sem se enkrat odločil, da zmerim kako hitro se lahko smuča.
Plan:
Zgodaj na smučišče, ko še ni gužve, po najdaljši progi se odštopati, koliko potrebujem od vrha do konca, razdaljo zdeliti s porabljenim časom in brzina bo tu. Po občutku sem pričakoval hitrost nekje med 30 in 40 km/h.
Stats:
Proga št. 4 Hernegg
DolĹľina 5100m
ÄŚas 4:41 min
Po kratkem izračunu dobimo, da je bila moja povprečna hitrost 65km/h, upoštevati pa moramo, da sem vijugal in je razdalja daljša kot sem računal, tako da je bila hitrost na trenutke dosti večja.
Moram priznati, da me je tako visoka hitrost  zelo presenetila. Poskušam si predstavljati, kaj bi nastalo, če bi srečal smreko.
To pa tudi ni bilo vse kar se da, ker je hitrost je lahko krepko višja. Samo ne probavajte tega doma, pojdite raje na smučišče.
Že dolgo nisem nič napisal, pa tudi sedaj nimam kaj pametnega, vendar bom vseeno nekaj, če že plačujem za domeno in gostovanje na spletu
Bom malo pokomentiral prejšni post, oz. mojo letno “raziskavo”.
Kaj se lahko nauÄŤimo z zbiranjem euro centov?
Odgovor je preprost, niÄŤ kaj preveÄŤ pametnega, a nekaj vseeno.
Kovance sem prešteval vsake dva meseca, in po prve pol leta sem imel zbranega cca. 1o € zato sem optimistično pričakoval, da bom zbral preko 20 €. Zakaj temu ni tako?
ZaÄŤel sem bolj pogosto uporabljati “plastiÄŤen” denar. Drugi moÄŤnejši razlog pa je, zaokroĹľevanje cen. Cene so se kaj hitro zaokroĹľile na 0,1€. V trgovinah s hrano seveda ni tako, vendar vseeno centi postajajo vsak danj manj pomembni posebaj pri vrednostih, ki presegajo 20€.
Po drĹľavni pripadnosti imam najveÄŤ slovenskih kovancev, nato pa sledijo sosedjni drĹľavi (Italija in Avstrija) ter NemÄŤija in Francija, kar je nekako logiÄŤno.
Bolj pomemben zakljuÄŤek pa je sledeÄŤ:
Centov se ne splaÄŤa zbirati, ker:
1. moraš plačevati z gotovino,
2. ker želiš zbrati čim več kovancov, tudi čim več kupuješ in kupiš veliko bedarij,
3. ne zbereš jih skoraj nič.
Če jih pa že zbiraš se ti ne splača zbirati manjših kot 5 centov. Po vrednosti zbereš 5 centov toliko kot 1 in 2 centa skupaj. 1 cent se ti skoraj ne splača, ker poleg majhne vrednosti zasedejo velik volumen
Zakaj sem pa sploh začel zbirati euro cente? Enkrat sem prebral predlog Borisa Veneta, da si izbereš neko vrednost denarja in plačuješ samo z denarjem, ki je večji od tega, zbrani denar pa investiraš. Pametno je izbrati 1€, 2€ ali pa celo 5€  in vse plačuješ z večjim denarjem. Primer: Mejo si postavič na 2€. Račun je 3,45€, čeprav imaš v denarnici točno, daš raje 5 € in v šparovec vržeš 1,55 €, ko je prašiček poln, ga investiraš. Se pravi, če izbereš 5€ iz denarnice ne daš nikoli kovancev, vendar jih redno mečeš v prašička. Tako pa zbiraš denar več kot 100 krat hitreje kakor cente in lahko nekaj zbereš.
Bolj pametno se mi pa zdi, da plačuješ s kartico kjer je to mogoče, kjer ne, z gotovino in redno vsak mesec investiraš del svojih prihodkov. Tako resno, kot da bi plačeval položnice.
Po enem letu zbiranja euro kovancev za 1, 2 in 5 centov se je v mojem šparovcu nakopičilo kovancev za 15,70 EUR.
In še nekaj statistike:
V besedi:
Ĺ tevilÄŤno najveÄŤ kovancev je bilo za 2 centa in sicer 278, drugo mesto je zasedel kovanec za 1 cent, katerih bratov je bilo kar 254. Bronasta medalja pa je pripadla kovancu za 5 centov, katerih se je zdruĹľilo 152.
V sliki:
V številki:
Hurrra!
ÄŚe ti boĹľiÄŤek ni prinesel ÄŤisto niÄŤ, ti je nekaj Nejc G.
 Nejc pravi:
Tole je elektronska oblika (pdf file) moje prve zbirke kratkih zgodb, Vevericam nič ne uide. Lahko jo berete direktno na spletu, lahko pa jo potegnete dol, si jo natisnete… kakor vam drago
Citirano z http://gazvoda.blog.siol.net/
Darilce se nahaja v spodnji škatli:
Ross Lovegrove, zelo dober organski oblikovalec je pogruntal še eno lepo, koristno in nesramno drago stvar. Solar tree luč oziroma javna razsvetljava, ki je samozadostna.
V sliki nekako tako:
Video:
Da ne kršim avtorskih pravic, bom samo linkal na stran CNN-a, Just imagine, kjer se nahaja video.
Pred linkom pa še to: Po obveznem ogledu Suzuki reklame, prevrti video na cca. 40% (mau mn ku pou) oz. eksaktno na 3:15 (minute in sekunde). Ali pa raje počakaj in se bo po treh minutah začel del, v katerem Ross predstavi Solar tree.
http://www.cnn.com/2007/TECH/11/23/just.imagine3/
 Â
http://www.philippe-starck.com/
Je eden trenutno najboljših oblikovalcev na svetu, ki oblikuje od zobne ščetke pa vse do naselja. PrviÄŤ sem ga “poloviÄŤno-sreÄŤal”, ko sem si ogledal njegov intervju, ki ga vidiš spodaj.
Zanimiv je začetek intervjuja, ko pravi, da ni nič, da je samo človek, ki poskuša izboljšati kvaliteto življenja ostalih. Sicer je poln samega sebe, vendar očitno zna, ker njegov uspeh ni naključen.
Zdaj pa predstavitev na TED.com:
Zelo dobra predstavitev, vredna ogleda in to večkrat. Brez kakšne vizualne podpore, razen mimike, ki je odlična. Navklub njegovi frangleščini je predstavitev odlična, retorično in vsebinsko. Kaj čem pisati, oglejte si jo spodaj. Za kvalitete željne oči si jo poglejte v 480 točkovni visoki definiciji. HD 480p.
p.s. Njegovo najbolj znano delo je, juicy salif, ki ga je oblikoval za italjanski Alessi. Nedvoumno je Starck zanimiv Francoz.
Kdor ni dobil niÄŤ za miklavĹľa, je tu slika le njega.
Sprintaj in izreĹľi koren, tvoj je.
dodano 8.12.2007:
še koren za najbolj lačne Velik koren
Ratalo mi je.
Prebrl sem knjigo, za katero moram reči, da jo je lažje prebrati kot zabrisati dva metra. Preprosto se hitro bere, prebereš jo 1 ,2, 3. Paul Arden me je še enkrat navdušil (mogoče tokrat ne tako, kot pri prejšni knjigi). Prvič me je, ko sem po čistem naključju kupil Karkoli že misliš, obrni na glavo. Z Paulom imava zelo podobne, če ne identične poglede na svet, zato mi je njegovo pisanje všeč. Kot bi moje misli zlil v lepo knjigo in dodal še veliko nevidnega a potrebnega. Na samotni otok je zagotovo nebi vzel, ker jo imam v glavi.
Glede na to, da je bil Arden dolgoletni kretivni direktor v marketinški firmi Saatchi & Saatchi, je še eno dejstvo, ki priča, da je knjiga bralcu prijazna.
Kako me je Paul prepriÄŤal?
Tako kot vse knjige (zadnje ÄŤase) sem tudi to kupil po sledeÄŤem postopku:
1. Po ÄŤudnem nakluÄŤju primem knjigo v roke,
2. na pogled mora biti zelo privlaÄŤana, v bitvu jo sodim po platnicah,
3. preberem zadnjo stran, kratek opis knige,
4. prelistam jo tako (v dveh sekundah), da vidim koliko je slik (mora jih biti veliko, sicer pa odvisno od naslova in kaj hoÄŤem od dotiÄŤne knjige),
5. odprem nakljuÄŤno stran in jo zaÄŤnem brati, po 50 sekundah mora biti to, to.
Po vsakem izmed petih korakov se mi morajo cediti sline, ÄŤe ne, je ne kupim.
Kupim kar veliko knjig in moram reÄŤi, da mi tehnika ni nikoli pustila suhih oÄŤi
Sedaj pa komaj čakam, da vidim. Na Ted.com so objavili predstavitev Philippa Starcka, zakon, več o njem prihodnjič.
