Zahvaljujoč poštenim ljudem, sva z očetom dobila modela in srečno živela do konca svojih dni.
staš
Zahvaljujoč poštenim ljudem, sva z očetom dobila modela in srečno živela do konca svojih dni.
staš
Ta vikend je potekalo tekmovanje za svetovni pokal v prostoletečem letalskem modelarstvu. V Grobljah pri Šentjerneju (Več o tekmovanju). Ta post pa pišem zato, ker sva oba z očetom izgubila modele. Jaz v soboto, oče v nedeljo. Če bi kdo kaj vedel o tem, naj to prosim sporoči na telefon 041536546 ali mail
, tudi komentar lahko pustiš.
Kje naj bi se nahajala modela, pa lahko vidite na spodnji sliki. Balonček je prizorišče tekmovanja, v smeri črte sta odletela modela. Natančne razdalje od prizorišča pa ne vem.
View Larger Map
Slike o izgledu modelov pa prilimam malo kasneje.
staš
Matr sm prtegnen
Â
Shawn Frayne, 28 letni ameriški inovator, ima zanimiv izum. Windbelt (TM) t.i. veterni pas deluje na principu nihanja. Bolje povedano izkorišča aeroelastic flutter. Ko veter piha v napet trak (pas) zaÄŤne le ta nihati, “pade” v flater. Na traku je magnet, ki niha s trakom med dvema tuljavama. V njiju se inducira napetost in tako lahko proizvedemo elektriÄŤno energijo. VeÄŤ o tem si lahko ogledate na uradni strani inovatorja http://www.humdingerwind.com ali na Popular Mechanics kjer je tudi video.
staš
Â
Link sem našel v postu na Žiginem blogu.
Direktena povezava:www.pegan.siÂ
Težava: Aljaž Peganj je bil na letošnjem ginastičnem svetovnem prvenstvu v Stutgardu 2. na drogu, ker se na OI uvrsti samo 1. iz posameznega orodja, Aljaž ni izpolnil norme. Na OI se uvsti lahko preko mnogoboja, v njem pa ne tekmuje. Ima še eno možnost in sicer, da mu podelijo posebno vabilo, o tem pa pade odločitev aprila 2008. S podpisi želi olimpijski komite slovenije in gimnastična zveza prepričati komisijo, ki podeljuje vabila, da Aljažu omogočijo nastop na svetovnem prvenstvu. Zato oddaj podpis!
staš
Danes je dan, ko naj bi napisali nekaj o okolju. Ni nujno, vendar sem se pridruĹľil blogerski akciji (veÄŤ o njej na http://blogactionday.org/) in …
No pa dajmo:
Okolje je vse kar nas obdaja.

in še tortični grafikon okolja:

staš
Najprej bom preštel ovce, nato grem spat.
Pojedel bom kostanj in se trikrat odrinil od tal.
Projekt prenosnik za 100 $ oz. OLPC (one laptop per child) je zelo zanimiv. Zagotovo ga ne morem bolje predstaviti, kot ga je Nicholas Negroponte, vodja projekta OLPC, v svojem govoru na TED-u. Video si je moč ogledati spodaj.
Grobi opis projekta: Namen projekta ni opremiti otroke z raÄŤunalniki, temveÄŤ izobraziti otroke, poslediÄŤno narod in tako izboljšati gospodarstvo. Ideologija projekta gre nekako po pregovoru: LaÄŤnemu ne daj ribe, temveÄŤ ga nauÄŤiti ribariti. V bistvu je to humanitarna akcija, ki rešuje teĹľave 3. Sveta na malo drugaÄŤen naÄŤin kot razne organizacije, ki “podarjajo ribe”. Lahko bi rekel, da so k problemu pristopili “out of the box”.Â
ÄŚe vaz zanima slaba stran tega poÄŤetja, priporoÄŤam, da si ogledate Tedova predavanja pod TED Global 2007, ki je bil letos v Tanzaniji, z naslovom “Africa: Next chapter”. Na Ted Global 2007 Govorijo predvsem Afriški drĹľavljani oz. ljudje ki Ĺľelijo izboljšati pogoje Ĺľivljenja v Afriki in povdarjajo slabe strani delovanja humanitarnih organizacij, ki s pomoÄŤjo v bistvu delajo škodo.
Video Nicholasa Negroponte (spodaj), ki ga resniÄŤno priporoÄŤam, je poln informacij, ki vas bodo zagotovo presenetile.
(dolĹľina videa 17:49 min)
staš
p.s. projekt ima še en “out of the box” pristop. Pristop do marketinga. Oglašujejo: Kupi 2 dobiš 1
Šalo na stran. Sedaj lahko za 399$ kupiš dva XO prenosnika in sicer enega podariš otroku v razvijajočem se svetu, enega pa dobiš ti. Ja res je. Cena 200$ je še daleč od 100$, kolikor imajo zadano nalogo. več o podarjanju XO prenosnika
Zakaj pri nas ni velikih, zelo velikih in zelo zelo velikih podjetij? (Zakaj jih ni v večjem številu mislim)
To sem se, sem jih in so me spraševali kolegi. Pa ni in ni bilo odgovora, a samo do tistega torka.
Tisti torek sem spoznal, da če želiš delati v skupini. Ja, delo v skupini to je tako opevani Team Work. Vsi ga povdarjajo, da je pomemben ampak ga nobeden ne zna. Zgovarjajo se da je to tista stvar v Ameriki, ki je razvetela gospodarstvo, edina stvar, ki je mi nimamo, edina v čem so boljši. A nič ne ukrepajo.
Vraga je tako.
No, spoznal sem, da je za skupinsko delo potrebno samo dvoje oz. eno. Pametni ljudje, modri ljudje bi lahko dejal, pa ne tako modri kot v svojem, sedaj Ĺľe starem, singlu pojejo Eifel 65.
Da. Potrebno je skupaj spraviti pametne ljudi. Vodja mora biti nekdo, ki vse ve vse posluša in še najbolj pomemno je da vsem najbolj zaupa, da se ne vtika v stvari ki jih počnejo drugi, pa čeprav bi jih delali oni bolje morajo zaupati ostalim. To je glavno. Vsi ostali morajo biti pa tako pametni, da delajo tisto kar morajo.
In kaj ima to veze z velikostjo podjetja? Vse!
Podgurski biznis je biznis, ko je ustanovitelj podjetja do svoje upokojitve tudi šef in zelo pomemben delovec. Tako podjetje je majhno (seveda obstajajo izjeme, ki jih je pa zelo malo, zelo veliko manj kot procent). Majhno je zato, ker ustanovitelj nadzira vse delovce, jim malo zaupa in ne hodi na poÄŤitnice, ker se boji da bo podjetje bakrotiralo ÄŤe bo veÄŤ kot 2 dneva na morju ali v smuÄŤarski koÄŤi. Ker ne zaupa kaj dosti zaposli ravno toliko ljudi kot jih zna nadzirati. 1, 2, 5 morda 23 ali pa še kaj veÄŤ. Vsako podjetje pride do toÄŤke, ko je potrebno vodilnega moĹľa imeti pravega, zelo vzposobljenega. To je trenutek ko si ustanovitelj mora priznati, da bi bilo mogoÄŤe bolje imeti nekoga drugega na vodilnem mestu. In bi ustanovitelj oziroma lastnik ostal samo lastnik in ne veÄŤ šef, vodja, ravnatelj, … Delo naj bi prepustil boljšemu sam pa naj bi poÄŤeli kaj drugega, saj se zmeraj delo najde. Svoj ÄŤas naj bi usmeril v kaj bolj koristnega sebi ali podjetju.
Podgurski biznis je, ko lasatnik raje prigara 100 kot z manj dela 80 in malo kasneje 500 brez dela. Podgurski biznis ni biznis je garanje za denar, pa ÄŤeprav bi moralo biti drugaÄŤe. Podgurski biznis je: Delati “koristno” pa ni vaĹľno koliko škodi.
staš