Pa sem ga konÄŤno zmontiral. Video, kako je nastala slika, ki sem jo objavil v postu Marko Pirc.
staš
Pa sem ga konÄŤno zmontiral. Video, kako je nastala slika, ki sem jo objavil v postu Marko Pirc.
staš
minuta
ura
dan
teden
mesec
leto
Vsi imamo 525600 minut na leto, a malo kdo kaj v tem ÄŤasu tudi naredi. Prav toliko ÄŤasa je imel Albert Einstein leta 1905, EgipÄŤani preden so postavili piramide.
Definitivno čas ni vse kar rabiš.
Kaj nekateri imajo, da naredijo kaj velikega v življenju, nekaj za človeštvo. Imajo strast, željo in uresničitev le teh, to je kar nas pelje, kar nas dela različne. Različne strasti pripeljejo do različnih rešitev.
Lahko bi rekel:”I have a Dream.” Martin Luther King mlajši
Imeti strast in Ĺľiveti vsako minuto v letu, vsako leto v Ĺľivljenju. To je smisel Ĺľivljenja.
 staš
p.s. 525600 minutes
Â
Našel sem ga na strani TED.com (njegova predstavitev). Zmeraj me je nasmejal s svojimi prf…. forami. Definitivno vreden ogleda.
Njegova stran: http://www.zefrank.com/
ÄŚe vas zanima, kdo sploh je on in kaj poÄŤne je najbolje, da si ogledate predstavitev na TEDu. Ali poguglajte Ze Frank.
Zaslovel je s filmom, ki te nauÄŤi plesati pravilno, How to dance properly. V originalu je bilo to vabilo na njegov 29. rojstni dan, ki ga je poslal 17. prijateljem. Voščilnica se je kmalu razširila po celem svetu…
Od tu ga poznamo.
Â
Na blogu od Markota Pirca sem se pojavil že tolikokrat, da mu moram še jaz vrniti uslugo.
Zgoraj jaz in Marko.
Video, kako je nastala ta fotografija pa najdete tu.
 staš
Â
Take cokle so izdelovali pred 20. leti in se niso kaj dobro prodajale.
Če pa še bolj grde cokle obuje Robert De Niro
pa postanejo modni trend.
Kaj ni zanimivo?
p.s. Več si lahko preberete na blogu Aleša Lisaca pod naslovom Grdi natikači.
Â
“Neumno je zapraviti 150.000 dolarjev za drago šolnino, ko ti je vso to znanje dostopno za nekaj dolarjev ÄŤlanarine v javni knjiĹľnici.”
iz filma Good Will Hunting (dober film), prizor je moÄŤ videti tu: http://www.youtube.com/watch?v=ymsHLkB8u3s
Â
To sicer še zmeraj drži, vendar po moje jih ni veliko, ki to izkoriščajo.Ker smo v informaciski dobi, kar pomeni, da naj bi pravo vrednost danes imele informacije, se moramo zavedati, da je na drugi strani informacija zelo lahko dostopna. Nimam v mislih knjižnice, govorim o internetu. Samo nekaj klikov stran nas loči do željenih informacij. In te so lahko nič ali zelo veliko vredne informacije. Pred slabim letom je profesor na predavanju dejal, da ga je najelo neko podjetje za raziskavo. O predmetu raziskave on ni imel pojma in tudi ni imela zveze z področjem njegovega dela. Imel pa je internet. Zbral je za 2 Gb podatkov (vse samo iz spleta) in nato vse preučil in napisal poročilo. Za to poročilo je dobil več takratnih milijonov (tolarjev), še bolj zanimivo, pa je bilo to, da je tisto podjetje poročilo označilo kot strogo zaupno.Še ena zgodba:
Vozim se po mestu in sreÄŤujem reklamne plakate za Playboyevo zbirko intervijujev. OdloÄŤil sem se jih poiskati na spletu. Bum. Vsi ti intervijuji, so dostopni “brezplaÄŤno” (ja potrebno je imeti internet) na uradni strani Playboya Slovenije.

Link: http://www.playboy.si/branje/intervju/milena_zupancic-4246.aspx

Link: http://www.playboy.si/branje/intervju/milena_zupancic-4246.aspx
Mogoče je res lažje brati tiskano verzijo (sicer si pa zadevo lahko sprintamo), kot tisto na spletu, vendar ne rabimo kupiti celotnje zbirke, vedno je dostopna, pa še posodablja se. Samo zadnji interviju, ki je v tekoči številki Playboya ni dostopen na spletu v celoti, vsi ostali pa, in tudi zadnji je ob izidu naslednje številke. Zanimivo.
Â
Želim povedati, da je na spletu tako veliko informacij dostopnih brezplačno, mi pa premalo to izkoriščamo. Upajmo, do bo še dolgo tako in se informacije ne bodo kmalu začele računati.
Morda sploh ni tako nerealno napovedati, da bo odvisno od ponudnika interneta (SiOL, Amis, T2, …) katere strani bomo lahko gledali. Spletni portali bodo imeli pogodbo z ponunki interneta le ti pa z nami. Tako kot je to pri televiziji. Sicer pa je Ĺľe zdaj dostop do nekaterih portalov plaÄŤljiv.
Internet je en čudovit medij, katerega potencijalov še nismo dovolj dobro izkoristili. Pravtako knjižnice, revije in časopisi.
Internet in tiskani mediji se izpopolnjujejo in ne izključujejo, kot so včasih napovedovali. Ti mediji so sedaj, ko živimo v informacijski dobi najmočnejša orodja in potrebno jih je znati pametno koristiti. Tisti, ki to obvlada je lahko danes vodja (mislim na vseh nivojih, od družine pa vse do države, sveta).
Bogastvo je v informacijah.
staš
Â
Â